matic@bizkorner.siGSM: +386 41 364 023
NAS, mrežni disk: špajza za tvoje podatke.

NAS, mrežni disk: špajza za tvoje podatke.

Čas branja: 4 minut

Že nekje leta 2009 sem za revijo Monitor testiral omrežne diske (eni jim raje rečejo mrežni disk). A ko sem leto kasneje imel priliko narediti veliki test teh “špajz za podatke” oziroma NAS naprav, sem se naravnost zaljubil vanje. In sem si moral enega omisliti za domov. Takrat sem si priskrbel Synology DS-710+, danes je ta naprava torej stara nekaj več kot 8 let in še vedno deluje točno tako, kot takrat. Vmes sem pridno menjeval diske, ker so potrebe po prostoru postajale vedno večje.

Zaradi nekaj bolj načrtnega rezervnega kopiranja podatkov sem letos kupil še drug Synology (DS418play), ki ima prostor za 4 diske in ne le za 2, kot model DS 710+. Najbolj kritični podatki se zdaj kopirajo iz nove naprave na staro in tako imam zdaj tudi doma vsaj približno OK urejeno backup proceduro.

Ne nasedaj bulšiterjem: mrežni disk ni isto kot backup

Naj te ne preslepijo obljube nekaterih, ki ti skušajo razložiti, da je s tem, ko si boš omislil mrežni disk, pravzaprav vse rešeno in da nikakor ne moreš več izgubiti podatkov.

Dve stvari morava ločiti: eno je redundanca diskovja, ki ti omogoča dostop do vseh podatkov tudi ob okvari enega ali več diskov (odvisno od RAID stopnje), drugo je pa backup, s katerim imaš možnost restavrirati podatke v nekem časovnem preseku (npr. včeraj zvečer). To slednje ti pride predvsem prav takrat, ko ti kakšen virus uniči podatke – tu ti redundanca diskovja prav nič ne pomaga.

Najboljše, da razložim še to kaj sploh je redundanca, ko gre za podatke. Redundanco diskovja se največkrat označuje s kratico RAID in zraven še stopnjo redundance, pri čemer RAID pomeni Redundant Array of Independent Disks. RAID 1 (zrcaljenje) je eden izmed najbolj pogostih za domačo uporabo ali v manjiših podjetjih. V sistemu RAID 1 sta vedno dva diska in vsi podatki se zapisujejo na oba diska hkrati. V praksi to pomeni, da moraš pozabiti na polovico diskovja, ki si ga kupil. Na dva diska po 10 TB lahko torej shraniš 10 TB podatkov, saj je na obeh diskih identična kopija podatkov.

Ena izmed najbolj vsestranskih različic pa je RAID 5. Zavoljo lažje razlage bom malce poenostavil: deli datoteke se zapišejo čez več diskov, obenem pa se izračuna tudi posebna vrednost, ki se prav tako zapiše na diske.

V primeru, da ti crkne eden izmed diskov, na katerih prebiva ta datoteka, se manjkajoči podatki dobesedno izračunajo in zapišejo nazaj na nov prazen disk.

Skratka, gre za matematiko. Ampak tudi RAID 5 matematika imata svojo ceno. V RAID 5 polje lahko načeloma vključiš veliko število diskov, vendar pa je skupen prostor za podatke vedno za en disk manjši kot skupni seštevek kapacitet diskov (n-1, torej).

Kompromis – nekaj prostora zgubiš

Trije diski po 10 TB imajo skupaj 30 TB, vendar je v RAID 5 polju zaradi zagotavljanje redundance na voljo le 20 TB prostora. Tudi zaradi tega dejstva, pa tudi zaradi same hitrosti polja je vedno boljše, da kupiš večje število majhnih diskov.

Če želiš o RAID poljih izvedeti bolj poglobljeno, potem ti predlagam, da si pogledaš tale članek. 

Okej, moral sem narediti ta obvoz, da bo bolj jasno, kaj je to redundanca. Greva zdaj nazaj na razliko med backupom in redundanco. Redundanca ti reši kožo, ko se ti pokvari hardver, backup te pa reši, ko se ti pokvarijo ali izgubijo podatki.

Če ti pa kripto virus zakriptira podatke, to pomeni, da bodo pokvarjeni podatki na vseh diskih. Redundanca torej ne pomaga. Reši te lahko samo kopija podatkov, ki je bila narejena pred napadom virusa.

Z backupom pa boš imel povsem drugo razsežnost varovanja podatkov. Danes boš nevedoma pobrisal neko excel datoteko, pojutrišnjem boš pa ugotovil, da jo nujno potrebuješ. Ker imaš backup pametno nastavljen, lahko gledaš v preteklost tvojega datotečnega sistema za 30 dni nazaj. In s programom boš v nekaj minutah ali sekundah prišel spet do tiste excel razpredelnice.

Okej, Matic, kaj ima to z omrežnim diskom?

Ja, simpl. Omrežni disk je zaradi diskovne redundance odlično mesto, kamor boš shranjeval backupe svojih računalnikov. Službenih ali domačih, vseeno.

Za to imam lahko tudi en poceni zunanji disk

Ja, drži. Ker pa gre pri mrežnih diskih v bistvu za server, je ta prostor za fajle na voljo vsem napravam, ki so vključene v omrežje. Da ne omenjam tega, da ko spraviš na kup vse računalnike v podjetju ali doma, nabereš zagotovo več podatkov, kolikor jih gre na zunanji disk.

A to je vse?

Uf, še zdaleč ne. Omrežni disk zna še polno drugih stvari:

  • Nanj lahko shranjuješ vsakovrstne podatke – to je nekako najbolj samoumevno;
  • Izdelaš si privatni oblak v obliki storitve, ki je podobna Dropboxu, z njim nadomestiš denimo tudi Evernote ali OneNote (storitvi za zapiske);
  • Narediš si lahko fotogalerijo, ki jo boš gledal v spletnem brskalniku, a ne bo vidna zunanjemu svetu (razen če je tovrstna vidnost tvoj cilj). Skratka, narediš si lahko foto in video arhiv družinskih trenutkov;
  • Postane lahko tvoja privatna radijska postaja. Lahko ti igra na zahtevo ali pa si prej narediš playliste ter jih deliš s prijatelji in tako kravžljaš živce SAZASu;
  • Z njega lahko tvoj pametni televizor prek DLNA protokola predvaja video vsebine;
  • Ne nazadnje: tudi možnost piratiziranja s torrent P2P prenosi je v marsikaterem NASu že po “defoltu” vklopljena.

Ampak, ko enkrat začneš uporabljati ravnokar omenjene storitve tvoje NAS naprave, sva pa spet nekje na začetku. Nekako bo treba poskrbeti za backup, kajti zdaj imaš nekatere podatke kar naenkrat samo na eni lokaciji in to vsekakor ni ok.

Napredni scenariji rabe omrežnih diskov

NAS pa že dolgo let ni več le Network Attached Storage (shramba podatkov, priključena v omrežje). Z najrazličnejšimi razširitvami, je zelo močno orodje za podjetja. Na njem lahko postaviš enostavno spletno stran ali trgovino (denimo Wordpress, Prestashop, …), si napraviš enostaven poštni strežnik ali pa denimo postaviš osnovno mrežno infrastrukturo v obliki DHCP, DNS ter LDAP strežnika.

(Mimogrede en intermezzo, ko sem ravno omenil elektronsko pošto: a veš, da ni najbolj pametno uporabljati brezplačnih elektronskih predalov tipa gmail, hotmail, če imaš svoj biznis? Preberi si o nekaj misli o tem, da izgubljaš denar, če šparaš na elektronski pošti.)

V prihodnjih mesecih bom zagotovo predstavil te bolj napredne možnosti, ki ti lahko v biznisu prihranijo tudi nekaj denarja.

Izkušnje imam predvsem z dvema blagovnima znamkama, ki sta tako ali tako povsem razred zase in po pravici povedano, se ti ne splača gledati kam drugam. Če kupuješ NAS, potem sta logični samo dve znamki: Synology in Qnap. Synology izdelke tudi sam uporabljam in zato bom seveda pisal predvsem o tem, kaj zmorejo Synology omrežni diski. Oba omenjena sta znana predvsem po množici razširitev, ki jih lahko namestiš in s tem še povečaš uporabnost. Prav zaradi tega sta tudi obe omenjeni znamki zelo primerni za rabo v podjetjih.