matic@bizkorner.siGSM: +386 41 364 023
Kako legalno do foto in video materiala za blog, spletno stran, … ?

Kako legalno do foto in video materiala za blog, spletno stran, … ?

Čas branja: 3 minut

Sploh, če pišeš blog ali bolj amatersko “na vsake kvatre” postaviš kakšno spletno stran, veš kako težko je priti do dobrega foto materiala.

Amaterske fotke so točno to, amaterske

Zanimiva prigoda iz zakladnice izkušenj:

Kolega mi je pred leti rekel: “Ej, Matic, ti imaš malce boljšo foto opremo, ali bi šel lahko v Podjetje XYZ pofotkat njihovo proizvodnjo. Rabijo za svojo spletno stran.”

Takrat je “imaš boljšo foto opremo” pomenilo, da imam DSLR – Canon D350, ki ga še danes, ko je aparat star že 13 let, uporabljajo otroci za učenje fotografije in eksperimentiranje.

“Uff, ne, to si pa ne upam,” sem zastokal. “Nisem profi fotograf, pojma nimam o produktni fotografiji in proizvodno halo ter stroje bo treba ustrezno osvetliti, da ne bo izpadlo češko. Jaz pa pojma nimam o osvetljevanju in o resni uporabi fleša.”

Ja, včasih je pomenilo, da če imaš boljši fotoaparat, že kar avtomatično znaš tudi fotkati. Nikoli se nisem imel za fotografa. Sem vedno bil le nekakšen povprečen amater na tem področju, ki ga je leta 2007 premamil svet razvijajoče se digitalne fotografske tehnologije.

Zato tudi redko kje uporabim svoje fotke, še posebej, ko gre za blog ali spletne strani. 

Večje firme si lahko privoščijo najetega fotografa, ki bo znal poskrbeti za vse najmanjše detajle fotografije – kompozicija, osvetljevanje, obdelava, dodelava, …

Kultura copy+paste

Za avtorske pravice fotografov najslabša stvar, ki se je lahko zgodila, je Google Image Search, s katerim lahko poiščemo prav tisto fotko, ki jo res rabimo za splet. Samo copy+paste (dva klika) in fotko lahko uporabiš na svoji spletni strani. In to seveda ni najboljša taktika.

Ampak k sreči imajo tudi fotografi Googlovo orožje, s katerim lahko precej hitro ugotovijo, če se njihove fotografije uporabljajo v okoliščinah, ki jih niso dovolili. Ali pa, če so jim bile fotografije ukradene in se pojavljajo na drugih spletnih straneh. Reverse image search – naložiš svojo fotko in google ti pove, kje vse na spletu jo je zasledil.

Kje do legalnih fotk?

Na stock fotografskih portalih, seveda. Večina je plačljivih. Eden večjih takih portalov je denimo ShutterStock, za katerega si najbrž že slišal. Nekateri dobri ali pa samo dovolj všečni fotografi so na tem portalu tudi obogateli.

Znali so prepoznati, kakšne fotografije ljudje iščejo in so se spremenili dobesedno v tovarno fotografij. Dolar na dolar, palača – sploh če imaš objavljeno na tistoče in tisoče fotk na najrazličnejše tematike.

Kje do brezplačnih legalnih fotk?

Obstaja povsem legalna alternativa plačljivim stock servisom. Brezplačni stock servisi, seveda. 🙂

Ni jih tako malo, kar nekaj pa je lastniško ali tehnološko (oglaševalsko) povezanih s plačljivimi servisi. Ampak nič za to, če je brezplačno in ti odgovarja, potem jih brez zadrege uporabi.

Creative Commons – CC

Creative Commons je zbirka licenčnih modelov, ki daje avtorjem mnogo več maneverskega prostora pri tem, kakšne pravice bodo podelili uporabnikom njihovih del.

Moto Creative Commons pobude je: When we share, everyone wins. Avtor se lahko denimo odloči, da bo dal svoje delo (audio, video, risbe, fotografije, …) vsem v uporabo brez omejitev, kar pomeni, da lahko njegovo delo vsi mrcvarijo, kakor želijo.

Lahko pa denimo določi, da je prosta uporaba samo za osebno uporabo, ob poslovni uporabi, pri kateri pa mora biti ohranjena celovitost dela, pa mora nujno biti naveden avtor z linkom na njegov profil (to je tako imenovani attribution).

Podrobnosti različnih CC licenc so lepo razložene tukajle.

Creative Commons iskalnik po CC licenciranem gradivu

Seveda pa obstaja tudi odličen iskalnik po gradivu, ki je licencirano s Creative Commons licencami.

No, če iščeš gradivo, ki ima avtentičen pridih amaterskosti, boš prav s pomočjo tega iskalnika najlažje prišel do želenega materiala. 🙂