matic@bizkorner.siGSM: +386 41 364 023
10 tehtnih razlogov, zakaj ni dobro, da uporabljaš brezplačen email naslov za biznis

10 tehtnih razlogov, zakaj ni dobro, da uporabljaš brezplačen email naslov za biznis

Čas branja: 7 minut

Podiva kar in medias res. Elektronska pošta je danes najpomembnejši kanal za komuniciranje s strankami, zato mu vsekakor moraš dati primerno težo in pozornost.

Pogostokrat vidim, kako podjetniki uporabljajo elektronske naslove @gmail.com, @siol.net, @amis.net in kar je še teh brezplačnih elektronskih naslovov, ki jih dajo ponudniki dostopa do interneta brezplačno ob tem, ko kupiš njihove pakete storitev. Z vso gotovostjo si upam trditi, da taki podjetniki dnevno izgubljajo stranke in da jim denar polzi med prsti ali pa ga celo z lopato mečejo skozi okno.

Že slišim vprašanja: Kaj pa je narobe z brezplačnimi poštnimi predali? Ti bom naštel par razlogov, pa ti bo kmalu jasno kot beli dan.

Prvič – ne izgleda profesionalno

Predstavljaj si, da bi tvoja banka uporabljala brezplačne predale na gmailu. Bi še hotel poslovati z NLB, če bi njihova sporočila prejemal z naslova nlb.ljubljana@gmail.com? Bi se še počutil varnega in bi jim zaupal svoje finance?

Pomembno je, kako stranke dojemajo tvoje podjetje in elektronski predal, ki nosi domeno tvojega podjetja. Lastna domena je zagotovo dejavnik, ki ti viša kredibilnost. Če pa uporabljaš na primer @siol.net naslov, nevede sporočaš strankam, da nisi povsem resen in da rad ubiraš bližnjice.

Kar ne morem, da ne bi še enkrat zapisal: brezplačni naslovi so res povsem neprimerni za biznis. Primer z banko sem ti že predstavil. Neokusno, kajne? Kaj pa, ko greš kupit avto in ti pošljejo ponudbo iz, dajem za primer, volvo.ljubljana_BTC@hotmail.com? Boš ali ne boš dvakrat premislil, če boš res plačal tistih 50.000 EUR za avto?

Je ali ni primerno? Okej, mislim, da se počasi že strinjava.

Drugič – podjetja se rada pohvalijo s tradicijo, izkušnjami, vizijo, strategijo in kar je še teh buzzwordov

Sporočiti ti hočejo, da so tukaj in da bodo tukaj tudi ostali in da boš lahko njihove storitve uporabljal še ohoho dolgo.

Brezplačne naslove pa navadno uporabljajo podjetja, ki so ravnokar začela in še ne vedo povsem, če bo posel res tekel in zato niso pripravljena investirati nekaj drobiža v spodobno in sodobno storitev elektronske pošte.

Če se izrazim še malce bolj plastično, da bo lažje razumljivo: po brezplačnih elektronskih naslovih radi posegajo predvsem hobi podjetniki, ki popoldne delajo za svoje veselje in še kaj postrani zaslužijo.

Tretjič – brezplačne elektronske naslove si vsekakor težko zapomniš

Ja, nekatere naslove si je težko zapomniti. Toliko je že teh uporabnikov na gmailu, outlooku, hotmailu, yahooju, da je danes že povsem nemogoče dobiti kakšen pameten elektronski naslov. Če ti je slučajno ime Janez Novak, potem praktično ne boš več dobil elekronskega naslova janez.novak@gmail.com, prepričan sem, da tudi novak.janez@gmail.com ni več prost.

V takih primerih se boš poslužil janez100novak@gmail.com, janez72novak@gmail.com ali kaj podobnega … Mislim, da sem ti ravnokar še enkrat pokazal, zakaj ne uporabljaj brezplačnih poštnih predalov za posel. Stranke se te bodo hudo težko zapomnile.

Četrtič – elektronski naslov mora govoriti o tvoji blagovni znamki

Z uporabo @siol, @gmail pa vsekakor bolj kot lastno bloagovno znamko, promoviraš podjetja, ki so že tako ali tako uspešna globalna ali pa dobro stoječa domača. Kaj imaš od take promocije?

S stališča promocije lastne blagovne znamke, ti je vsekakor precej bolj v interesu, da ljudje čim več vidijo tvojo zgodbo.

Kaj pa pove gmail o tvoji blagovni znamki? Bolj malo. Kvečjemu sproža vprašanja, kot so:

  • Zakaj uporabljajo brezplačen email naslov? So sploh resen biznis? Me bodo nategnili?
  • Če ne morejo najti nekaj drobiža za pravo elektronsko pošto, imajo sploh dovolj financ, da bodo uspešno poslovali še naprej?
  • Ali lastnik sploh jemlje posel resno?
  • Njihova blagovna znamka najbrž ni uspešna. Je sploh kvatlitetna?
  • Niti toliko profesionalni in organizirani niso, da bi si omislili svojo domeno in elektronsko pošto.

Še bi lahko našteval, zagotovo. Ampak dovolj, ker sem prepričan, da oba veva, kam pes taco moli.

Petič – taki naslovi niso vedno varni, niti niso trajni

Spomni se razmeroma uspešne slovenske brezplačne email storitve Email.si. Pred prihodom Google Mail smo naslov v obliki ime.priimek@email.si imeli praktično vsi, ki smo se dovolj hitro “zagrebli”. A vidiš danes še kje kakšen naslov @email.si? Hej, kje je Email.si danes? Sploh še obstaja? Že kar nekaj let ga ni več med “živimi”.

Okej, ti dam primer, kakšne nepotrebne stroške si lahko narediš, če te še vedno nisem prepričal. Zamisli si, da si avtoprevoznik (no, ne vem, če si, ampak če nisi, si pa vseeno predstavljaj, da si).

Iz svoje denarnice si investiral malo premoženje, da si za svoj vozni park tovornjakov izdelal posebne cerade in tiskar ti je na te lepe nove in svetleče cerade natisnil logo tvoje firme, spodaj pa vse kontaktne podatke – lepo na veliko napisan med drugim tudi email naslov spedicija@email.si.

Kar zamisli si, kakša poslovna škoda se ti dela z vsako minuto, ko so tvoji tovornjaki na cesti?

Če te je ob vožnji po naših cestah vsaj enkrat že premamila kakšna telefonska številka, spletni ali elektronski naslov in si si ga brž hitel zapisovati ali fotkati, zagotovo veš o čem govorim.

Če si Primorec, boš zihr imel pomislek: “Ben, Matic, ne bluzi, gmail je prevelik, da bi šou falit.”

Kaj naj rečem na tak trden argument? Si zihr, čist 100 procenten, da gugl ne more sfalit? Kaj pa, če sam malce sfališ in pošiljaš spam iz svojega gmail računa, pa ti ga gugl enostavno ukine? Kaj pa, če slučajno pozabiš geslo, pa ti ga ne uspe spremeniti, ker ne moreš dokazati guglu, da je to tvoj račun?

Resno, ni se za hecat s temi stvarmi, ko gre za tvoj biznis.

Postavi se na stran resnih podjetij in resnih poslovnežev in si privošči pravo, tazaresno poslovno elektronsko pošto, ki bo nosila ime tvoje firme, da boš razpoznaven, in prepričan sem, da bodo denarci kar precej lažje našli pot do bančnega računa.

Šestič – kontrola nad podatki

Si ob odpiranju brezplačnega predala prebral splošne pogoje poslovanja ponudnika? Kdo pa jih pravzaprav bere?

Predstavljam, da po elektornski pošto pošiljaš ogromno infofmacij, ki so pomembne za poslovanje tvojega biznisa. Ponudbe, računi, kontakti, prospekti, … Kdo ima kontrolo nad tem, kaj se dogaja v tvojem poštnem predalu? Gmail, Yahoo, Siol ali ti?

Sedmič – kontrola nad email računom

Praktično v vsakem podjetju se slej ko prej zgodi, da bo nekdo nezadovoljen. Predstavljaj si, da je eden tvojih zaposlenih pobral vse, kar se je dalo pobrati že preden mu je dokončno odneslo pokrov?

Ker se ne misli prijazno posloviti, si za konec omisli še spremembo gesla. Če nimaš nastavljenih vsaj svojih podatkov na računu, si oplel. Ne boš več videl pošte, ki je v računu ali pa šele prihaja.

Z dvema besedama: poslovna škoda.

Osmič – hekerji ljubijo brezplačne email račune

Če ti vdrejo v poštni predal, kar ni nekaj nemogočega, lahko zlikovci tvoj elektronski naslov izkoristijo za napade na druge. Da ne govorim o tem, da je tudi marsikatera stvar, povezana z denarnim poslovanjem podjetja, vezana na ta brezplačen elektronski naslov.

Na temni strani interneta krožijo podatki o stotinah milijonov pohekanih elektronskih naslovov. In ker smo ljudje leni in uporabljamo eno in isto geslo tudi za druge storitve, je kar nekaj možnosti, da bo geslo, s katerim so vdrli v tvojo pošto, odprlo tudi tvoj Facebook, Instagram, LinkedIn, …

Ti je dvignilo temperaturo? Ni še konec.

Devetič – neželena elektronska pošta

Pošto, ki pride iz takih brezplačnih email naslovov, se rado zameša za neželeno, kajti tudi spamerji ljubijo brezplečne elektronske naslove, s katerih potem pošiljajo pisma, v katerih te skušajo prepričati, da so oni davno izgubljena žlahta modre krvi, ki lahko po smrti glave družine edina pomaga odkleniti vrata bančnega sefa ter ti omogoči postati milijonar.

Desetič – brezplačno pomeni tudi “brez tehnične podpore”

Eno tvoje sporočilo ni prišlo do naslovnika? Poskusil si že večkrat poslati sporočilo, tvoja stranka pa nikakor ne dobi ponudbe, za katero si se trudil dva dneva.

Kam lahko pokličeš? Velikanska podjetja, kot so Microsoft, Google in druga, so že tako ali tako znana po tem, da je praktično nemogoče dobiti človeka na telefon, saj so ti skriti šele nekje pod desetim nivojem drevesne strukture avtomatskih odzivnikov.

Kaj ti je pravzaprav na voljo?

Evo, zdaj, ko si se odločil, da boš nekaj drobiža investiral v to, da se profiliraš kot resna in zaupanja vredna firma, pa imava nekaj možnosti. Druga je boljša od prve, mimogrede.

Prva, ki ti jo pa res močno odsvetujem, ker večinoma temelji na zastarelih tehnologijah POP3, IMAP in SMTP, je to, da uporabiš kar predale, ki jih imaš najverjetneje že brezplačno pri svojem ponudniku gostovanja poslovne spletne strani. Čisto zares ti pravim – temu se izogibaj, kot se hudič izogiba križa.

Zakaj? Mah, kot sem rekel, ponujajo zastarele tehnologije, ki so vse po vrsti še varnostno ranljive in ti bo še kakšen Turek, Ukrajinec ali Kitajec vdrl v poštni predal. Pa še nobene resne sinhronizacije s telefoni ne boš imel.

Sinhronizirana elektronska pošta

Glej, tvoj cilj je, da se ti vsa pošta sinhronizira povsod. Če napišeš pošto na prenosniku, jo moraš videti tudi na telefonu. In če napišeš pošto na telefonu, jo moraš videti tudi v Outlooku na računalniku. In če nimaš ne enega in ne drugega, se lahko na vsakem računalniku prijaviš v svoj “račun” in spet vidiš prav vso pošto.

Vauuuu, ej, a se to res da?

Ja, seveda se da. Zadnja leta že povsod vidiš neke reklame, ki so bolj videti kot reklame za vremenske prognostike. Vsi nekaj bluzijo o oblaku, pa pisarni v oblaku, računalništvu v oblaku in podobne nebuloze.

Ampak ne boš verjel: prav to je tisto, kar rabiš – pisarno v oblaku ali pa samo poštni predal v oblaku. Razlika med tema dvema ni blazno velika, je pa dovolj velika, da je vredna razmišljanja v drugem blogpostu, zato se bom zdaj raje osredotočil na to, da ti povem, kaj vse lahko dobiš s poštnim predalom v oblaku.

Kako se ti sliši tole:

  • 50 GB (pazi, 50 gigabajtov je tole!) velik poštni predal. Siol ima nekaj sto megabajtov. Krat nekaj sto faktorjev več prostora, kot ga imaš sedaj, torej.
  • Dodatnih 50 GB za elektronski arhiv pošte, da lahko vanj morda shraniš vso pošto, ki jo hraniš v nekem starem arhivu tako čisto za vsak primer, če bi jo kdaj še rabil.
  • Reci adijo neželeni elektronski pošti. Res blazno dobri in pametni filtri ti očistijo predal vse nesnage, predvsem tiste ne prav uporabne, v kateri te skušajo nesramno prepričati, da jim moraš dati stotine evrov na slepo, na lepe oči, ker seveda ravno danes potrebuješ tisti super duper žar za pečenje pleskavic in čevapčičev.
  • Antivirusni filtri. Če ti bo kdo od zlobne konkurence poslal po pošti virus, ga sploh ne boš dobil, ker bo sistem spoznal, da gre za virus. Simpl kot pasulj.
  • Vsa pošta je sinhronizirana povsod: na računalniku, na več računalnikih, na telefonu, pa na rezervnem telefonu, na tablici in tudi na rezervni tablici, skratka povsod, kjer si zaželiš pošto, jo imaš. Sem že omenil, da imaš povsod VSO pošto?

To je zihr drago. Koliko stane en tak poštni predal?

Dajva to v perspektivo kofeta, da si bo lažje predstavljati: cena za tako pošto je 2,46 kave na mesec (če rečeva, da je en tak normalen kofe v Ljubljani 1,38 EUR brez davka). Ajde, pa dajva malo pretiravati: 2,5 kave na mesec. Ker sva biznismena, veva, da je treba na to vsoto plačati še DDV. V enem letu to pride 40,8 EUR plus davek.

Dve in pol kavi, da si dvigneš varnost, da si dvigneš kredibilnost kot podjetnik. Je to veliko?

Opisan predal si lahko kupiš kar sam na tej strani direktno pri Microsoftu.
https://products.office.com/sl-si/exchange/exchange-online

Te pa moram opozoriti, da tole ni povsem enostavno za nastavit, da deluje, kot je treba. Lahko, da so ti kratice, kot so DNS, MX, TTL, CNAME, TXT, SPF povsem tuje in te bo zvilo v črevesju in se boš samo obrnil.

Ampak ne se ustrašit, pokliči me, piši mi na matic@bizkorner.si. Skratka, oglasi se, pa bova vse zrihtala.