matic@bizkorner.siGSM: +386 41 364 023
Ko bi računalniku najraje pokazal sredinca, preberi tole …

Ko bi računalniku najraje pokazal sredinca, preberi tole …

Čas branja: 6 minut

Na zadnji NT konferenci (največji IT dogodek v državi vsako leto) sem se pogovarjal z enim izmed znerviranih sistemcev, ki ga je najbolj motilo to, da se Windows 10 vedno skušajo posodabljati ravno takrat, ko je to najmanj potrebno, kriv je pa vedno on. Popravki so sicer tema za kakšen drug blog prispevek, ampak najbolj zanimivo mi je bilo, kam se je debata razvila naprej.

Še posebej všeč mi je bilo tole:

“Ej, Matic, a si opazil, da so prav na vseh slikah v promocijskih materialih, s katerimi nas snubijo proizvajalci, vsi white-collar [pisarniški] delavci nasmejani, vsi zavzeti, delavni, komaj čakajo, da bodo spet lahko delali z računalnikom, telefonom, tablico, nekaj kažejo na tabli in se sploh zabavajo?”

Kaj bi mu drugega odgovoril, kot z “ja”. Sem že vedel, kam pes taco moli.

“Pa mi povej po pravici, če to res ustreza realnosti. A ni bolj tako, da so uporabniki živčni, jezni, besni na to, da se mu računalnik posodablja zjutraj, ko prižge računalnik in bi rad kaj delal, ali pa se mu to zgodi med sestankom. Pa tiskalniki so najbolj neumne naprave, kar obstajajo in še noben proizvajalec ni naredil tiskalnika, ki bi delal … vsi bi tisto kišto najraje vrgli ob tla …”

Jap, tole so stvari, ki bi jih lahko proizvajalci drugače naredili. Ni pa vedno krivda na strani velikih IT podjetij, velikokrat smo (ste, so) krivi tudi uporabniki.

Najpogostejši povzročitelji težav z računalniško opremo

Prepričan sem, da poznaš nekoga, ki se mu je računalnik pokvaril ravno v trenutku, ko je prav zares potreboval tisti dokument, na katerem je delal že cel vikend. Po možnosti je šlo za diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo.

Najpogostejše vprašanje, ko se zgodi kaj podobnega: “Kako se je pa to lahko zgodilo?”. Naj ti naštejem nekaj najverjetnejših povzročiteljev? Niso ravno v nekem logičnem zaporedju …

Cigaretni dim in prah

Računalniki imajo enega ali več ventilatorjev, ki odvajajo toploto iz računalnika in dovajajo hladen zrak v notranjost. Slaba stran te izmenjave toplote je prah, ki ga ventilatorji vlečejo v računalnik. Ko se prah nabira, se računalnik bolj greje in zato se ventilatorji vrtijo hitreje, kar povzroči še močnejše odlaganje prahu. Začaran krog, skratka, ki se največkrat konča v odpovedi napajalnika ali kakšne druge komponente.

Posebna zgodba je cigaretni dim. Kdor je že kdaj odprl kakšno napravo, ki je bila v prostoru z veliko dima, bi zagotovo najraje pozabil na prizor. Katran, pomešan s prahom tvori kompaktno, vlažno in lepljivo prevleko komponent, ki se zaradi tega še hitreje pregrevajo in starajo.

Priporočam, da iz okolice računalnikov redno odstranjuješ prah. Če kadiš, ne kadi v prostorih, kjer so elektronske naprave. Še najboljše bo pa tudi za tvoje zdravje, da s kajenjem sploh prenehaš. Forever. Vsaj enkrat letno nesi računalnik v servis, da ga tam odprejo in očistijo s stisnjenim zrakom.

V firmah se je stanje na tem področju izjemno izboljšalo v zadnjih letih, kar se ne sme več kaditi na delovnem mestu. So pa še najde kakšen tak, da ne bo pomote. In teh so na servisih najbrž zelo veseli, kajti če so pametni, za čiščenje zakajenih in s katranom zapacanih računalnikov računajo več.

Zlonamerna koda

Za viruse, črve, vohunske programe, trojanske konje, nadležne prikazovalce oglasov, si zagotovo že slišal. To so le najbolj prisotni predstavniki posebne kategorije programske opreme, ki jih pravimo zlonamerna programska koda.

Lahko je samo zelo nadležna ali pa tudi izjemno škodljiva. Zaradi nje lahko ostaneš brez denarja ali brez dobrega imena.

Največkrat se škodljiva koda prenaša z elektronsko pošto, s priponkami, ki jih uporabniki iz radovednosti poženejo, lahko pa jo”stakneš” tudi samo z obiskom okužene spletne strani.

Eden izmed večjih povzročiteljev okužb je tudi uporaba nelicenčne programske opreme, saj piratske namestitve večinoma poleg piratiziranega programa vsebujejo tudi drug neželen tovor, v obliki virusov ail črvov.

Da se v čim večji meri izogneš škodljivi kodi, maraš imeti čim bolj posodobljeno programsko opremo, vedno uporabljati le licenčne programe, imeti nameščen protivirusen program in se na splošno obnašati previdno, ko dostopaš do najrazličnejših vsebin na internetu.

Počasen računalnik

Hitrost računalnika je lahko zelo subjektivne narave. Če si v v službi navajen delati z močnimi stroji, boš doma umiral ob svojem starem računalniku. A vendar je tudi hitrost računalnika povsem merljiva. Na samo hitrost najbolj vplivajo procesor, količina pomnilnika, zmogljivost grafične kartice in tudi vrsta diska (običajen vrtljivi HDD ali hiter SSD, ki nima več gibljivih delov).

Ko ob vsakodnevni uporabi nameščaš te in one programe, se ti mnogokrat zapišejo v samo proceduro zagona operacijskega sistema in tako se lahko sam zagon podaljša tudi v nekaj minut.

Starejši HDD diski z vrtljivimi magnetnimi ploščami so v kombinaciji z operacijskim sistemom dojemljivi še za eno nevšečnost, ki se ji prav učeno reče fragmentacija. To je stanje, kjer je ena datoteka lahko zapisana na več koncih diska in tako sistem potrebuje veliko časa in premikanja bralne glave diska, da jo v celoti prebere. Posledica je počasen računalnika.

No, zaradi počasnega računalnika, ko postanemo nestrpni, začnemo nestrpno pritiskati tipke, klikati prigovarjati in podobno, pa se računalniku lahko malce “odpuli”, ker pač ne zmore sprocesirati vse te inflacije zahtev. In se lahko zgodi katastrofa.

Če računalnik napiše “prosimo, med posodabljanjem ne izklapljajte računalnika”, to tam ni zapisano le zaradi lepšega. Verjamem, da je na starem in počasnem računalniku še toliko težje čakati, da se naložijo posodobiteve, ampak to je točno to, kar ti je treba narediti – počakati, da se posodobitve naložijo. Drugače se lahko zgodijo precej neprijetni zapleti. Vse od nekaj servisnih ur dela, pa vse do ponovne naložitve operacijskega sistema.

Težave z omrežno ali internetno povezljivostjo

Internet in mrežni dostop je postal tako običajen, da danes praktično ne boš več našel računalnika, ki ne bi bil povezan v internet, razen če ga uporabljaš za kakšno povsem specifično nalogo, denimo krmiljenje centrifug za bogatenje urana. V slednje sicer ne verjamem, lahko pa z računalnikom denimo krmiliš kakšno CNC napravo, kjer ti pa že pride prav povezava vsaj v lokalno omrežje, da lahko “programe” preneseš na stroj.

Ko taka povezava odpove, se uporabniki največkrat odzovejo kar z “nič mi ne dela”, čeprav tehnično to največkrat ne drži.

Težave z omrežjem so lahko zelo raznolike. Lahko je odpovedala oprema ponudnika interneta, kar je še posebej verjetno, če so bile neposredno pred težavami nevihte ali druge vremenske nevšečnosti.

Naslednja točka odpovedi je lahko usmerjevalnik, pa omrežna stikala, slabo kabliranje, poškodovani konektorji ali vtičnice v zidu, brezžične dostopne točke ali pa ožičene ter brezžični omrežni vmesniki pa tudi spremenjene nastavitve omrežja v operacijskem sistemu.

Lahko se strinjava v tem, da je omrežje kompleksen tehnološki sistem in sistemcem nam diagnostika občasno vzame kar veliko časa.

Odpoved trdega diska (HDD ali SSD).

Trdi disk je mesto, kjer je nameščen operacijski sistem, ki poganja računalnik, na njem pa se shranjujejo tudi ostali pomembni podatki.  Kot vsaka elektronska naprava, so tudi trdi diski nagnjeni k okvaram, še posebej klasični, ki imajo vrtljive magnetne plošče.

V praksi se izkaže, da diski v večini primerov ne odpovedo naenkrat, marveč počasi izgubljajo sapo. Takrat opaziš, da se sistem občasno vede čudno, da dela počasi ali pa povsem “zmrzne”.

Velikokrat ti lahko pomaga kloniranje vsebine na drug disk in tako lahko brez izgube podatkov delaš naprej na sistemu, kot si ga bil navajen. Če je pa okvara resnejša, je pa potrebno operacijski sistem namestiti na novo in s starega diska poskušati pridobiti pomembne podatke. Vedno pa to ne gre in takrat boš moral disk dostaviti v poseben laboratorij za reševanje podatkov. Vedi pa, da takšni servisni posegi niso najbolj poceni in nikakor disk ne bo odnesel cele kože, če jo ima že itak poškodovano.

Pred nekaj leti sem tako naletel na podjetje, kjer jim je v 10 let starem strežniku že kdove koliko časa gorela lučka na kontrolerju diskov. Tudi čistilki, ki je tam vsak dan čistila prah, je bilo jasno, da je eden izmed diskov že nekaj časa pokvarjen. Ko sem direktorju postavil logično vprašanje, če se mu ne zdi pametno, da bi disk zamenjali, je odgovoril, da ima v bližini itak laboratorij za reševanje diskov in da zanekrat še ne bo zamenjal.

Možakar se ni zavedal dejstva, da 100% reševanje podatkov z diska ni nekaj, kar je vedno uresničljivo. V najboljših laboratorih so zmožnosti reševanja podatkov mnogokrat pripeljane že skoraj do skrajnosti mogočega, ampak tega pragu še nikoli niso prestopili. Vsekakor pa niso neki čarovniki, ki pomagajo s palčko in se bodo podatki z diskov, ki so padli po tleh ali so bili že večkrat prepisani, kar neankrat pojavili v točno takšnem vrstnem redu, da jih bomo prepoznali kot smiselne datoteke.

Zasilni izhod: backup, bekap in rezervno kopiranje …

… so tri stvari, ki govorijo isto: imej 3 kopije podatkov, na vsaj 2 različnih medijih in vsaj eno kopijo nekje zunaj podjetja, še najboljše na drugi tektonski plošči. Če kje, potem pri podatkih velja, da od viška ne boli glava. Pa kaj potem, če imaš 5 kopij in si ravnokar dal delati še šesto. Toliko boljše zate in za tvojo varnost.

Ob vsej obilici teh kopij pa si vzemi eno popoldne še nekaj časa, da poskušaš iz teh koopij dejansko tudi restavrirati kakšno datoteko. Edino na tak način boš prepričan, da držiš vrabca v roki in da tvoje kopije niso le golobi na strehi.